header image

Od DOSa do DOSa

Objavil: jateam | 28.01.2014 | Brez komentarjev |

Zmaga na lanski Dirki okoli Slovenije mi je prinesla štartnino za nastop na DOSu 2014. Kot zavedna Gorenjka te nagrade seveda ne morem kar pustiti. Tako sem že prijavljena in na »čakalni« listi, prijavljena je tudi že Hanka iz Češke. V letu 2011 in 2013 sta obe prijavljeni ženski že pred štartom obupali, Hanka pa ne bo, vem da ne. Super, konkurenca zagotovljena!

Lanski DOS mi je pustil boleče koleno, vendar sem verjela, da bo bolečina slej ko prej izginila. Tako je tudi bilo. Protivnetna mazila, magnetne terapije in predvsem pozitivna misel. Kot vsako leto, sem dober teden po DOSu začela s treningi, prav kmalu so bila na vrsti tudi tekmovanja.

Najprej kronometer in Maraton Franja. Zaradi poškodbe kolena se mi je regeneracija malo zavlekla, tako tudi vrsta oziroma način treningov, posledično na teh tekmah še nisem bila »prava«. Na obeh sem dosegla 2. mesto absolutno med ženskami, s čimer sem zadovoljna.

Sledil je Maraton Alpe. Te zmage sem vsak dan bolj vesela. Težko sem si predstavljala, da lahko zmagam eno tako klančarsko dirko. »Andreja je hitra na ravnini, na klanec pa«….ampak treningi so se obrestovali. Na klanec sem letos zelo napredovala. To sem potrdila tudi na vzponu na Mangrt in na Vršič, kjer sem kar precej izboljšala svoj čas in na obeh dosegla 3. mesto absolutno med ženskami.

Sama izhajam pravzaprav iz gorskega kolesarstva. Preden sem začela dirkati s cestnim kolesom je moj trening (bolj hrana za dušo kot trening) izgledal tako, da sem se zagnala v hrib in se pač spustila po (ne smem napisati kakšnih: osnutek ZON) meni ljubih poteh. Ko sem začela dirkati s cestnim kolesom sem bila precej boljša na kronometrih, ravninskih dirkah in položnih klancih kot na zelo strmih vzponih. Potem pa oznanitev trase svetovnega amaterskega prvenstva v Italiji. Slabih 3 jurčkov vzpona na 112 km. Podobno je s kronometrom. »Hmmm. Da sploh ne bi šla? Saj je itak trasa namenjena klančarjem«… Pa kaj, ne bom obupala že v štartu. Če hočem, zmorem. Zavedala sem se, da brez napredka v klancih tam ne bom dosegla prav veliko. Treninge prilagodim ciljem, motivacije mi tako ali tako nikoli ne zmanjka, verjamem pa tudi že malo vase. Na svetovnem prvenstvu dosežem 3. mesto v kronometru in 4. mesto na cestni dirki. Ni švoh.

Zadovoljna zaključim sezono 2013, tudi KZS mi (tretje leto zapored) podeli naslov najboljše amaterske kolesarke v Sloveniji. Čeprav kolesarim zaradi ljubega veselja, zato, ker me to dela »živo«, »dobro« in srečno, pa vsako priznanje za določen trud (ah, jaz se itak rada trudim) razveseli.

V glavnem, hotela sem samo povedati, da grem letos spet na DOS, drugi cilj pa je amatersko svetovno prvenstvo (ali pa za rekreacijo, ali pa za množičnost – kakor želite…nekako vseeno mi je kako se imenuje), ki bo letos potekalo na domačih tleh. Trasa dirke je pravzaprav maraton Franja, prav tako bo šlo za enak kronometer. Škoda, da ženske ne bomo same vozile. Ne razumem zakaj ne moremo dirkati same. Saj nas je dovolj. Tako smo dirkale v Belgiji in bilo je super, sploh pa pravično. Fantje so fajn, ampak naj pridejo po dirki, nič prej!

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: JA-Team

Pustite komentar

Tvoj odziv :

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Kategorije